Sibirska goba Čaga (Inonotus Obliquus) je parazitski organizem- divja goba, ki raste na brezah, jelšah in bukvah. Tako imenovana sibirska čaga zori edino na brezi  v Sibiriji in zelo mrzlih območjih  severne zemljepisne širine, vključno z baltskimi regijami, Skandinavijo, Aljasko in severno Kanado, kjer temperature padejo do – 40 °C ali več za obdobje 2 do 3 mesecev letno, kar je potrebno za ohranitev  njene najvišje rasti in moči.  Le čaga, ki raste in zori na živem drevesu in ekstremnij pogojih, vsebuje betulinsko kislino in najvišje vrednosti ostalih zdravilnih sestavin. 

Zori 5-7 in več let ter izčrpava drevo z izsrkavanjem njegovih sokov. Prava zdravilna  sibirska čaga raste le na brezi in le ona ima edinstvene zdravilne lastnosti , ki jih dobi od svoje gostiteljice. Breza velja za drevo mnogoterih zdravilnih lastnosti, katere ćaga z izčrpavanjem breze predela in hrani v svoji lupini. Čaga je brezoblična gmota temno rjave do črne barve. Zraste tudi do teže 15-20 kg. Jedro, ki je svetlejše, pokriva skoraj črna, debela skorja. Čago so uporabljali ljudje iz severnih predelov, kolikor seže spomin. Koščke čage so prekuhavali in pili temen čagin čaj, ki je pripomogel k več energije in krepitvi telesa, odpravil parazite in lajšal želodčne in črevesne slabosti.  V regijah, kjer je uživanje čage dnevo, ne poznajo rakastih obolenj.

Čaga velja za najbolj zdravilno gobo izmed vseh 150, kolikor je evidentiranih v Sibiriji. Je močnejša in bolj zdravilna od gobe Ganoderma lucidum ( reishi), agaricus, tartufov, idr.  Vir: International Journal of Medicinal Mushrooms  Pg. 403-404  -Irina A. Gorburova, N.B.Perova) . Čaga ima 60 krat večji ant